Kogda ya vernus' bud' doma

Teper ja otchetlivee oschuschaju vechnost zhizni. Nikto ne umret, i te, kto ljubil drug druga v odnoj zhizni, nepremenno vstretjatsja posle. Telo, imja, natsionalnost - vse budet inym, no nas pritjanet magnitom: ljubov svjazyvaet navsegda. A poka chto ja prozhivaju zhizn - ljublju i, byvaet, ustaju ot ljubvi. Zapominaju mgnovenija, berezhno khranju v sebe etu pamjat, chtoby zavtra ili v sledujuschej zhizni obo vsem napisat.   (Tanıtım Bülteninden)  )